Top

Obsesivno kompulzivna motnja

Vse bolj prepoznana obsesivno kompulzivna motnja (OKM) je četrta najpogostejša duševna motnja. Posameznikom povzroča hudo psihično trpljenje, kljub temu ti dolgo ne poiščejo strokovne pomoči. Simptomi OKM se sčasoma utrdijo kar ne olajša zdravljenja.

Posamezniki, ki trpijo za obsesivno kompulzivno motnjo (OKM) pogosto v okolju niso razumljeni, saj niti sami ne razumejo čemu se jim simptomi pojavljajo, jih strašijo ter omejujejo v življenju. Simptomi OKM jim zbujajo občutke sramu, krivde, najhujši pa je strah pred izgubo kontrole nad lastnimi mislimi.

Kaj je obsesivno kompulzivna motnja?

Za obsesivno kompulzivno motnjo (OKM) so značilne vsiljive (obsesivne) misli  in prisilna dejanja (kompulzije). Obsesije so misli neprijetnih vsebin, ki so večinoma v nasprotju z osebnimi načeli in se posamezniku vsiljujejo vedno znova. Obsesivne misli spremlja mučna tesnoba, ki jo lahko oseba zniža z izvedbo kompulzije. Kompulzija je neobvladljiva ponavljajoča potreba po opravljanju nekega točno določenega rituala. Funkcija rituala ni neko koristno delo, temveč z njim oseba vsebinsko razveljavlja obsesivno misel. Posamezniku se na primer vsiljuje misel o nevarnosti okužbe z mikrobi in nato vsiljivkam sledijo kompulzije umivanja, čiščenja, razkuževanja. Vendar ali bo sploh kdaj dovolj čisto? Samo obsesivna misel je merilo kdaj bo dovolj in posameznika priklepa k neskončnemu čiščenju in realnost izkrivlja v nevarne izide.

Znova in znova…

Ste kdaj odpotovali na počitnice in vas je prešinila misel, »Kaj če nisem zaklenil?« »Je izključen likalnik?« Raje kot da vas skrb spremlja ves dopust, odpeljete nazaj in preverite … vendar kaj, če se vas po nekaj metrih zopet poloti dvom in podvomite celo v to, da ste že preverili? In tako znova in znova. Boste odšli na počitnice?

Se prekomerno ukvarjate s simetrijo, špranjo v zidu, perfekcionizmom? Se utapljate v stvareh in podatkih, ki jih ne morete zavreči? Vaše odločitve vedno spremlja dvom? Izvajate magične rituale v skrbi za sebe ali svojce? Vas preganja misel, da ste morda homoseksualni? Ste v strahu, da boste rekli ali naredili kaj nespodobnega? Vam srh zbuja misel, da boste svojega otroka vrgli skozi okno? Skrivate nože, ker vam sprožajo misel, da boste koga zabodli? Se vam pojavlja strašljiva misel, da imate pedofilna nagnjenja?

Nič od tega ne boste udejanjili, vendar vas vsiljiva misel ne spusti iz svojega primeža. Bolj ko se mislim upirate, bolj se te vračajo in z njimi narašča tesnoba. Sprašujete se kaj je narobe z vami, da vas obsedajo tako mučne misli.

Simptomi obsesivno-kompulzivne motnje

Simptomi OKM se sicer izražajo zelo individualno, vendar izvirajo iz notranjega konflikta in izoliranih, zadržanih čustev. Najpogostejše oblike simptomov so vezane na:

  • pretiran strah pred okužbo ali onesnaženjem,
  • strah pred izgubo nadzora nad agresivnimi impulzi,
  • začarani krog preverjanja in stalnega dvoma,
  • občutke sramu ob seksualnih mislih in strah pred neprimernim vedenjem,
  • pretirani religiozni ali moralni dvomi,
  • prisilno iskanje magične podpore v ritualih vraževerja,
  • perfekcionizem, ki je nedosegljiv,
  • zagotavljanje navidezne varnosti s kopičenjem stvari ali podatkov, ki v resnici posamezniku omejujejo življenje.

Simptomi poleg stalnega dvoma izražajo zadržana čustva, največkrat jezo in agresivne vsebine. Čustva, ki so skozi življenje bila prenevarna, da bi smela biti izražena, se potlačijo, vendar napetost čustvenega naboja ostaja. V kolikor je napetost neizraženih čustev prevelika, se lahko ta sprošča le skozi simptom obsesivnih misli.

Strašljive misli, ki se posamezniku vsiljujejo v zavest, povzročajo mučno tesnobo in občutek, da mora najbrž biti res slaba oseba, če ima take misli. Vsebine vsiljivih misli so posamezniku nesprejemljive zato izvede določeno kompulzijo, s katero vsebinsko razveljavi obsesivne misli. Opravljanje kompulzij prinaša občutno olajšanje, ki pa ni dolgotrajno, saj se kmalu zopet pojavi obsesivna misel. Pojavi se dvom ali je ritual dovolj dejaven v boju proti nedopustnim mislim. Tako postajajo rituali vse bolj komplicirani. Posameznik se vse bolj zateka h kompulzijam ter sčasoma postaja od njih odvisen.

OKM sam od sebe ne bo izginil

Najrazličnejše oblike simptomov OKM nikakor niso nekaj naključnega, kar bi se dalo preprosto odmisliti. Simptome je potrebno razumeti na simbolni ravni, kakor šifrirano sporočilo samega vzroka OKM ter tudi kot poziv k spremembi. Vzroke za nastanek OKM se najlažje predela v globinskih psihoterapijah.

OKM je ozdravljiva duševna motnja, pogosto pa se posamezniki, ki se soočajo z OKM, sramujejo nenavadnih simptomov in o njih raje ne poročajo svojim zdravnikom. Tako lahko mine nekaj let, preden spregovorijo, simptomi OKM pa se z leti utrdijo kar zahteva dolgotrajnejše zdravljenje. Zaradi tega je priporočljivo čimprejšnje iskanje strokovne pomoči. Najučinkoviteje je, če se medikamentozna terapija kombinira s psihoterapijo.

Ana Matijević, psihoanalitična psihoterapevtka

(Objavljeno 24. 10. 2016 na Svet24.si)