Top

Psihoanaliza

Psihoanaliza

Psihoanalitična psihoterapija

Za psihoanalizo lahko rečemo, da je mati vseh sodobnih psihoterapij. Freud je postavil njene temelje, na katerih se psihoanaliza vseskozi razvija. Prvi je proučeval nezavedno in principe njegovega delovanja. Ugotavljal je, da je naša zavest le vrh ledene gore, medtem ko se v potopljeni globini skriva naše nezavedno, polno primarnih želja in impulzov. Skozi psihološki razvoj posameznika so se neprijetni spomini, občutki in nerazrešeni konflikti iz otroštva z obrambnim mehanizmom izrinili iz zavesti. Kljub temu, da se nezavedni procesi odvijajo izven zavesti, pa vplivajo na naše delovanje.

Kako deluje naša psiha?

Freud je opozarjal, da človek ni svoboden v svojem čutenju, mišljenju in delovanju, ker ga zares vodi nezavedno.

Za razlago psihičnega delovanja je postavil strukturni model duševnosti, ki ga deli na: ono (id), jaz (ego) in nadjaz (superego). Ono in nadjaz sta nezavedna, prav tako pa tudi velik del jaza. Jaz mora služiti trem gospodarjem; onemu, torej gonskim zahtevam in željam, ki jih mora socializirati, saj je podrejen tako zunanjemu svetu, kakor tudi notranji vesti – nadjazu. Jaz je pod stalnim pritiskom, ko vzpostavlja ravnovesje med temi organizacijami.

Kakor se otrok skozi razvoj podreja staršem, tako se tudi jaz podreja ponotranjenim starševskim likom – nadjazu, ki v obliki notranje vesti skozi življenje zastopa starševske zapovedi in prepovedi. V kolikor njihov glas v posamezniku ostaja dominanten in tiranski, se bo sam pretirano odrekal vsemu, kar je zanj lepega v življenju. Posledično bo posameznik živel tako, da njegove odločitve in ravnanja bolj ustrezajo pričakovanju drugih, kot sledijo lastnim vodilom.

V nezavednem so zapisane vse naše prilagoditve na okolje in obrambe, ki smo jih ustvarili v najzgodnejšem razvoju. Ti zapisi, oziroma nevronske povezave, ki so se takrat vzpostavile, nas vodijo kakor shema skozi življenje. V prvih tisoč dnevih svojega življenja si ustvarimo občutek o sebi in pogled na svet ter strategije prilagoditve in ravnanja. Če je nekdo odraščal ob kritičnem očetu, bo lahko od avtoritet že vnaprej pričakoval kritiko. Žal bo s tem pričakovanjem venomer odigraval otroško situacijo in bo kritike tudi deležen. Tudi odnosni vzorci se navadno ponavljajo; nekdo ki je imel dominantno mater, si bo kljub temu, da ga je njena vzgoja jezila, po vsej verjetnosti poiskal partnerko, ki mu bo zopet organizirala življenje. Vzorci pa se ne ponavljajo le skozi življenje posameznika, temveč se kakor v starogrški tragediji lahko prenašajo iz roda v rod, dokler nekdo tega ne prekine.

Tako se lahko ustvarjeni vzorci po tej shemi ponavljajo skozi življenje, kakor bi odtiskoval pečatnik. Da bi spremenili pečat pa je nujno spremeniti pečatnik. Za to je obstoječo gravuro potrebno najprej zbrusiti, da se lahko naredi nova, kar se odvija v dolgotrajni psihoanalizi.

Kako deluje psihoanaliza?

Psihoanaliza je najstarejša in najbolj prestižna oblika psihoterapije in če ne bi delovala, bi vsekakor prva propadla. Psihoanaliza se osredotoča na razumevanje vzrokov za različne pojave in stiske, ki jih posameznik doživlja. Vsak posameznik v sebi nosi ključ do rešitve, do katerega prihaja skozi proces ozaveščanja nezavednega. Tako prihaja v stik s tem, kar je že ves čas vedel, vendar pa se tega ni zavedal. Preko ubeseditve svojih čustvenih spominov, občutkov in pričakovanj se povečuje samozavedanje na račun preglasnih ponotranjenih likov. Potrebno pa se je zavedati, da je psihoanalitična obravnava dolgotrajen in večkrat boleč proces, ki se ne ukvarja s hitrim olajšanjem, temveč s trajnimi spremembami.

Psihoanaliza poteka v zaupljivem prostoru psihoanalitika in analizanda, ki skozi pogovor ozavešča svoje nezavedne težnje in notranje konflikte. Psihoanalitične seanse trajajo od 45 do 50 minut. Individualna obravnava lahko poteka enkrat tedensko v sedečem položaju vis-à-vis ali večkrat tedensko leže na kavču. Ležanje na kavču omogoča posamezniku nemoteno poglabljanje v notranji svet nezavednega.

Ne glede na to ali posameznik v analizi sedi ali leži, ga bo psihoanalitik spodbujal, da govori o vsem, kar mu pade na misel, čeprav se mu zdi nepomembno ali celo neumno. Misli se nizajo v asociacijski lok in lahko sestavijo popolnoma novo razumevanje nezavednih procesov. V tem oziru so dragocene tudi sanje in drobne vsakodnevne pomote, ki se pojavljajo v govoru ali vedenju. Psihoanalitik se poglobi v razumevanje posameznika in njenegovega življenja, hkrati pa ohranja pogled na celovitost procesa. Oba sta v posebnem odnosu zaveznika, nasproti premočnemu glasu ponotranjenih likov, ki osebo omejujejo v življenju. Ne skozi nasvete, temveč skozi samo-spraševanje se lastne omejitve razume in nato skozi korektivno izkušnjo tudi predela.

Ljudi v psihoanalizo pripeljejo želja po spoznavanju sebe ali različni psihološki simptomi, odnosne težave, težave s spolnostjo, psihosomatske bolezni ali težave v prelomnih življenjskih obdobjih. Vzporedno s predelavo težav pa pričenjajo spreminjati svojo osebnost in zaživijo svoje bistvo, osvobajajo se nezavednih spon, ki so jih ustvarili v ranem razvoju. Čustveni primanjkljaj iz ranega otroštva, ki je pustil psihične brazgotine, lahko posameznik zaceli v posebnem odnosu s psihoanalitikom.

Tako, kakor se notranja občutja in odnosni vzorci ter pričakovanja skozi življenje ves čas ponavljajo, se ponovijo tudi v odnosu med analizandom in psihoanalitikom, kar pa je priložnost, da ta svoje vzorce razpozna, doživi in ozavesti.

Psihoanaliza se ne osredotoča na same simptome, temveč išče vzroke, ki so do simptomov pripeljali ter jih iz globin nezavednega vseskozi hranijo. V zaupnem odnosu s psihoanalitikom se posamezniku skozi ozaveščanje in predelavo nezavednih konfliktov blažijo notranje napetosti in simptomi izgubljajo svojo moč. V psihoanalizi posameznik prihaja v stik s svojim najglobljim in najlepšim bistvom, ki se je izgubil pod maskami in obrambami, ki si jih je ustvaril pred navidezno ogrožajočim svetom. Z osvoboditvijo pa lahko prične razvijati lastne potenciale.

Psihoanaliza je odpuščanje preteklosti za spremembe v prihodnosti. (Ana Matijević)

Share