Obsesivno-kompulzivna motnja

Vse bolj klinično prepoznana obsesivno-kompulzivna motnja (OKM) je četrta najpogostejša duševna motnja. Posameznikom povzroča hudo psihično trpljenje, a kljub temu ti dolgo ne poiščejo strokovne pomoči, ob tem pa se simptomi OKM lahko sčasoma utrdijo. Posamezniki, ki trpijo za obsesivno-kompulzivno motnjo, pogosto v okolju niso razumljeni, saj niti sami ne razumejo, čemu se jim simptomi pojavljajo, jih strašijo ter omejujejo v življenju. Simptomi OKM zbujajo občutke sramu, krivde, najhujši pa je strah pred izgubo nadzora nad svojimi mislimi.

Za obsesivno-kompulzivno motnjo (OKM) so značilne vsiljive (obsesivne) misli in prisilna dejanja (kompulzije). Obsesije so misli neprijetnih vsebin, ki so večinoma v nasprotju z osebnimi načeli in se posamezniku vsiljujejo vedno znova. Obsesivne misli spremlja mučna tesnoba, ki jo lahko oseba zniža z izvedbo kompulzije. Kompulzija je neobvladljiva ponavljajoča se potreba po opravljanju točno določenega rituala. Funkcija rituala ni neko koristno delo, temveč z njim oseba vsebinsko razveljavlja obsesivno misel. Posamezniku se na primer vsiljuje misel o nevarnosti okužbe z mikrobi in nato vsiljivkam lahko sledijo kompulzije umivanja, čiščenja, razkuževanja. Vendar ali bo sploh kdaj dovolj čisto? Samo obsesivna misel je merilo, kdaj bo dovolj, in ta posameznika priklepa k neskončnemu čiščenju ter realnost izkrivlja v nevarne izide.

Znova in znova…

Ste kdaj odpotovali na počitnice in vas je prešinila misel: »Kaj, če nisem zaklenil?« »Je likalnik izključen?« Raje, kot da vas skrb spremlja ves dopust, se odpeljete nazaj in preverite … vendar kaj, ko se vas po nekaj metrih spet poloti dvom in podvomite celo o tem, da ste že preverili? In tako znova in znova. Boste odšli na počitnice?

Se prekomerno ukvarjate s simetrijo, špranjo v zidu, perfekcionizmom? Se utapljate v stvareh in podatkih, ki jih ne morete zavreči? Vaše odločitve vedno spremlja dvom? Se vam vsiljuje nerealen dvom o vašem partnerju? Izvajate magične rituale v skrbi za sebe ali svojce? Vas preganja misel, da ste morda homoseksualni? Ste v strahu, da boste rekli ali naredili kaj nespodobnega? Vam srh zbuja misel, da boste svojega otroka vrgli skozi okno? Skrivate nože, ker vam sprožajo misel, da boste koga zabodli? Se vam pojavlja strašljiva misel, da imate pedofilna nagnjenja?

Nič od tega ne boste udejanjili, vendar vas vsiljiva misel ne spusti iz svojega primeža. Bolj ko se mislim upirate, bolj se te vračajo in z njimi narašča tesnoba. Sprašujete se, kaj je narobe z vami, da vas obsedajo tako mučne misli.

Simptomi obsesivno-kompulzivne motnje

Simptomi OKM se sicer izražajo zelo individualno, vendar najverjetneje izvirajo iz notranjega konflikta in izoliranih, zadržanih čustev. Najpogostejše oblike simptomov so povezane:

• s pretiranim strahom pred okužbo ali onesnaženjem,
• s strahom pred izgubo nadzora nad agresivnimi impulzi,
• z začaranim krogom preverjanja in nenehnega dvoma,
• z občutki sramu ob seksualnih mislih in strahom pred neprimernim vedenjem,
• s pretiranimi religioznimi ali moralnimi dvomi,
• s prisilnim iskanjem magične podpore v ritualih vraževerja,
• s perfekcionizmom, ki je nedosegljiv,
• z zagotavljanjem navidezne varnosti s kopičenjem stvari ali podatkov, ki v resnici omejujejo življenje.

Simptomi poleg stalnega dvoma izražajo zadržana čustva, največkrat agresivnih in spolnih vsebin. Čustva, ki so bila v življenju prenevarna, da bi smela biti izražena, se potlačijo, vendar napetost čustvenega naboja ostaja. Če je napetost neizraženih čustev prevelika, se lahko ta sprošča le preko simptomov obsesivnih misli.

Strašljive misli, ki se posamezniku vsiljujejo v zavest, povzročajo mučno tesnobo in občutek, da je najbrž res slaba oseba, če ima take misli. Vsebine vsiljivih misli so posamezniku nesprejemljive, zato lahko izvaja kompulzijo, s katero vsebinsko razveljavi obsesivne misli. Opravljanje kompulzij prinaša občutno olajšanje, ki pa ni dolgotrajno, saj se kmalu znova pojavi obsesivna misel. To sproži vse močnejši dvom, ali je ritual sploh dovolj dejaven v boju proti nedopustnim mislim. Zato lahko postajajo rituali vse bolj zapleteni. Posameznik se po pomiritev vse bolj zateka h kompulzijam in sčasoma postaja od njih odvisen.

OKM sama od sebe ne bo izginila

Najrazličnejše oblike simptomov OKM nikakor niso nekaj naključnega, kar bi se dalo preprosto odmisliti. Simptome je treba razumeti na simbolni ravni, kakor šifrirano sporočilo samega izvora OKM ter tudi kot poziv k spremembi. Vzroki za nastanek OKM se najlažje predelajo v globinsko usmerjenih psihoterapijah.

OKM je ozdravljiva duševna motnja, pogosto pa se posamezniki, ki se spoprijemajo z OKM, sramujejo nenavadnih simptomov in o njih raje ne poročajo svojim zdravnikom. Tako lahko mine nekaj let, preden spregovorijo, simptomi OKM pa se z leti utrdijo, kar zahteva dolgotrajnejše zdravljenje. Zaradi tega je priporočljivo čimprejšnje iskanje strokovne pomoči. Najučinkoviteje je, da se medikamentozna terapija kombinira s psihoterapijo.

Ana Matijević, psihoanalitična psihoterapevtka

Objavljeno 24. 10. 2016 na Svet24.si