Top

Author: admin

Psihoterapija Matijevic / Articles posted by admin

Kaj vzdržuje simptome OKM?

Simptomi obsesivno kompulzivne motnje (OKM) osebam zbujajo tesnobo z bizarnimi vsebinami obsesij in kompulzij, ki se vedno znova ponavljajo. Oseba se sicer zaveda, da so ji vsiljive misli tuje, vendar  jih vseeno ne more ločiti od lastnih misli ter jih nadzorovati kar spremlja občutek, da izgublja razum. Osebam z OKM največ trpljenja povzročajo simptomi, pri katerih se jim vedno znova in znova vsiljujejo čudne misli - obsesije in nato pogosto za vsebinsko razveljavitev vsiljivk prisilno opravljajo nek ritual - kompulzijo, ki zmanjša občutek tesnobe. Ob čudnih vsebinah OKM se človek upravičeno vpraša, če imajo obsesivne misli sploh kakšen pomen. Narava je izredno precizna, saj se je razvijala skozi sito evolucije. V njej ima vsak pojav svoj vzrok, pomen in namen. Tudi za človeški organizem veljajo naravni zakoni...

Kateri so vzroki za obsesivno kompulzivno motnjo?

Osebam z obsesivno kompulzivno motnjo življenje grenijo obsesije - vsiljive misli čudnih vsebin, ki sprožajo prisilo neobičajnih kompulzij. So te vsiljivke brez vsakega smisla in čisto naključne? Kaj je vzrok za nenavadne simptome? Obsesivno kompulzivna motnja Značilnost obsesivno kompulzivne motnje (OKM ali OCD-Obsessive-compulsive disorder) so vsiljive mučne misli (obsesije) in prisila k ritualnim dejavnostim (kompulzije). Obsesije so vsiljive iracionalne misli, pogosto obscene ali agresivne vsebine, ki jih oseba ne želi, pa vendar jih ne more odgnati. Kljub temu, da misli niso v skladu z njenimi osebnimi načeli, jih občuti kakor lastne. Vsiljivke spremlja neznosna tesnoba, ki jo oseba lahko zmanjša z izvedbo kompulzije, točno določenim ritualom, ki naj bi razveljavil obsesije, ki so osebi vsebinsko nesprejemljive. Tudi kompulzije nimajo za osebo prav nobene koristi, niti ji ne nudijo nikakršnega užitka, od običajnih dejavnosti pa jo loči...

Anksioznost, česa nas je pravzaprav strah?

Tesnoba, telesna napetost, pretirana zaskrbljenost in stalen neopredeljen strah so znaki anksioznih motenj. Čemu se pojavljajo ti pretirani občutki? Kaj je lahko v pomoč? Kljub temu, da strah uvrščamo med neprijetna čustva, je pomemben dejavnik človekovega prilagajanja. Skozi evolucijo je strah človeka pripravil na opreznost ter prilagodil telo za odziv na nevarnost. V nasprotju s strahom pa anksioznost hromi posameznikovo aktivnost z notranjim doživljanjem, ki situacijo obarva mnogo nevarneje kot je v resnici. Posameznik preceni težavnost situacije ter hkrati podceni svoje zmožnosti. Neopredeljeni strah vzdržuje začarani krog, ki poglablja dvome v sebe in s tem zavira delovanje posameznika. Ujetniki svojih strahov Vsak sedanji strah izhaja iz nekega zgodnejšega strahu, jedro strahu pa sega prav v rani razvoj prvih let otroštva. Danes je ta zgodnji eksistencialni strah nepredstavljiv in...

Share

Psihoanaliza

Psihoanalitična psihoterapija Za psihoanalizo lahko rečemo, da je mati vseh sodobnih psihoterapij. Freud je postavil njene temelje, na katerih se psihoanaliza vseskozi razvija. Prvi je proučeval nezavedno in principe njegovega delovanja. Ugotavljal je, da je naša zavest le vrh ledene gore, medtem ko se v potopljeni globini skriva naše nezavedno, polno primarnih želja in impulzov. Skozi psihološki razvoj posameznika so se neprijetni spomini, občutki in nerazrešeni konflikti iz otroštva z obrambnim mehanizmom izrinili iz zavesti. Kljub temu, da se nezavedni procesi odvijajo izven zavesti, pa vplivajo na naše delovanje. Kako deluje naša psiha? Freud je opozarjal, da človek ni svoboden v svojem čutenju, mišljenju in delovanju, ker ga zares vodi nezavedno. Za razlago psihičnega delovanja je postavil strukturni model duševnosti, ki ga deli na: ono (id), jaz (ego) in...

Share

Obsesivno kompulzivna motnja

Lorem ipsum dolor sit amet mattis. Class ante erat. Dapibus ipsum turpis libero sagittis suspendisse. Velit fringilla a. A lorem ipsum vel urna aptent. Consectetuer urna ante elementum maecenas magnis sodales mauris pede. Quo venenatis volutpat aliquam ut libero. Dui urna pede velit hac mauris. Etiam aliquam pellentesque potenti ut neque. Neque felis ut ante id cras fermentum feugiat volutpat sed ante magna. Commodo purus sed. Orci ipsum per. Exercitationem vestibulum pede. Posuere lectus id eleifend nulla mi id metus enim erat dictum praesent. Tincidunt placerat ut magna urna nunc. Quam fermentum nunc. Vivamus erat bibendum. Ipsum augue duis. Proin faucibus pulvinar nullam illum maecenas. Fermentum fringilla egestas vivamus nunc eu. Dolor tortor quam. Sollicitudin quisque neque quisque ad in duis consectetuer penatibus sit nostra...

Hujšanje z glavo

Kljub raznim shujševalnim dietam, ki zagotavljajo hitre rezultate in trajne uspehe, se te navadno končajo z razočaranji in samoobtoževanjem. Kje tiči vzrok, da dobri sklepi ne prinesejo pričakovanih sprememb? Nestrpnost se pri hujšanju ne obrestuje, hitre diete sicer nagovorijo optimizem in željo po hitrih spremembah, vendar lahko tehtnica kaj kmalu izpiše prejšnje stanje. Razočaranja nad rezultati hujšanja zopet obudijo tolažbo s hrano. Oseba često vstopi v začarani krog samoobtoževanja, ki ga kaznuje s ponovnim vnosom hrane. Posledica pa je vedno višja telesna teža, ki je škodljiva tako zdravju kakor samopodobi posameznika. Nezadržna želja osebo premami, da prepogosto seže po hrani, ki je telo v resnici ne potrebuje. V hrani oseba niti ne uživa, saj ve, da jo za posladek čaka samoobtoževanje. Hrana ni več njena zaveznica. Ne...